03.10.2016
0

Namig: konkurenčna klavzula in pogodbena kazen

Slovenija se uvršča med države s pravnim redom, ki delavcem in delavkam nudi visoko stopnjo varstva njihovih pravic. Vendar tudi delodajalci želijo zaščititi svoj položaj in svoje interese. Zelo dobro znana je sledeča dilema delodajalcev v zvezi z izobraževanjem zaposlenih: “A: Kaj se bo zgodilo, če izobražujemo zaposlene in potem odidejo? B: Kaj se bo zgodilo, če jih ne izobražujemo in potem ostanejo?” Tipično področje je varovanje tehničnih ali poslovnih znanj ter poslovnih zvez, ki si jih posamezen delavec pridobi pri opravljanju dela. Razumna želja delodajalca je, da jih  delavec ne deli s konkurenti, in sicer tako v času delovnega razmerja kot tudi v času po prenehanju delovnega razmerja.

Slovensko delovno pravo v pogodbah o zaposlitvi dopušča uporabo konkurenčnih klavzul. Takšna klavzula določa prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Konkurenčna klavzula lahko delavca zavezuje največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Če konkurenčna klavzula delavcu onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega njegovi prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas spoštovanja prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo v višini najmanj tretjine njegove povprečne mesečne plače.

Dopustno je, da se za kršitev konkurenčne klavzule za sankcijo določi tudi pogodbena kazen. Pogodbena kazen pomeni, da je delavec dolžan v primeru, če krši konkurenčno klavzulo, delodajalcu plačati določen znesek, ne glede na to, kakšna je višina škode, ki je delodajalcu zaradi kršitve nastala. Namen pogodbene kazni je dvojen:

  • preventivna funkcija: grožnja s pogodbeno kaznijo delavca odvrača od kršitve konkurečne klavzule;
  • olajšanje dokazovanja: v primeru kršitve ima delodajalec bistveno boljši položaj, saj mu ni treba dokazovati vseh predpostavk splošne odškodninske odgovornosti.

Odgovora na vprašanje dopustnosti pogodbene kazni za kršitev konkurenčne klavzule v pogodbah o zaposlitvi slovenska zakonodaja ne daje. Slovenska sodišča (tudi Vrhovno sodišče RS) pa so se postavila na stališče, da je pogodbena kazen kot sankcija za kršitev konkurenčne klavzule v pogodbi o zaposlitvi dopustna.

Pogodbena kazen je posledično močno in dopustno orožje v rokah delodajalcev. V primeru kršitve konkurenčne klavzule delodajalcem ni potrebno dokazovati obstoja in višine povzročene škode, pač pa le dejstvo, da je do kršitve prišlo.